Radijska kateheza
Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.
Radijska kateheza
Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Dogodki
V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.
Dogodki
V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.
Življenje išče pot
Minuli konec tedna je bilo v liturgične bralce v Vatikanu sprejetih pet Slovenk in Slovencev. Štiri od njih in enega od duhovnikov smo povabili pred mikrofon. Spregovorili so o tem, kaj jim pomeni branje svetega pisma in tudi, kaj pričakujejo od svetega leta. Kdo so bralci in kaj jim pomeni božja beseda?
Življenje išče pot
Minuli konec tedna je bilo v liturgične bralce v Vatikanu sprejetih pet Slovenk in Slovencev. Štiri od njih in enega od duhovnikov smo povabili pred mikrofon. Spregovorili so o tem, kaj jim pomeni branje svetega pisma in tudi, kaj pričakujejo od svetega leta. Kdo so bralci in kaj jim pomeni božja beseda?
Globine
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Globine
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Komentar tedna
Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Doživetja narave
Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.
Svetovalnica
Čas od velikega do malega šmarna je najprimernejši čas za nabiranje zelišč, je pa to tudi čas, ko lahko na naših vrtovih storimo marsikaj, da bomo čez zimo in zgodaj spomladi imeli na voljo svojo domačo zelenjavo. In prav o tem nam je svetovala Fanči Perdih iz ekološke semenarske hiše Amarant.
Naš pogled
»Statistika poroča, da najstniki v povprečju gledajo v zaslone 8 ur in 36 minut na dan. Telefoni so nam ukradli otroke. Zato jim jaz občasno ukradem telefon! Fizično ga vzamem s seboj v službo.«
Moja zgodba
V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker.
Duhovna misel
Navado na božični večer prižigati sveče na okenskih policah so v Ameriko prinesli priseljenci iz Irske. Zanimiv pa je njen nastanek. Ko so ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.